O tem, zakaj nikoli ne poslušam radia

Ponedeljkovo jutro, vozim se v avtu in uživam v misli, da se je začel nov dan, nov teden, da prihaja pomlad in so dnevi vse daljši. Prižgem radio in avtomatično, ne da bi odvrnila pogled s ceste, iščem postajo z glasbo. Zaslišim pesem, ki mi je vseč, uživam v melodiji in zato ne opazim, na katero radijsko postajo sem po nesreči prestavila. Ker vem, da te postaje ne smem poslušati, saj mi je že večrat povzročila hude želodčne težave, vendar je prepozno, ujela sem se v past in ko hočem prestaviti se zavem, da sem zabredla že pregloboko, novico moram poslušati do konca. Komentator namreč duhoviči o izjavah, ki so bile nominirane za nagrado Bodeča neža za najbolj seksistično izjavo leta, ki jo vsako leto podeljujeta kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si skupaj z interesirano javnostjo.

Tudi tokrat se, na žalost, ne izognem želodčnim težavam: komentator namreč samega sebe postavi v vlogo glavnega sodnika tega, kaj v resnici je seksistično in kaj ne in izjavi, da če so to najbolj seksistične izjave leta, v Sloveniji res nimamo težav s seksizmom. Super! Le zakaj, nismo na to pomislile že prej? Ženske se že stoletja borimo za enake možnosti in proti seksizmu, rešitev pa smo ves čas imele pod nosom. Kokoši, kaj se pa toliko ukvarjamo s torbicami, makeupom in frizurami!

Nadaljuje z medlim opravičilom izjave sodelavca, ki je pristal na spisku izjav (o, šok!) in svoje modre misli še podkrepi s komentarjem o tem, kako sta lahko na spisku pristali dve najpomembnejši in vodilni ženski v Sloveniji (jep, ženske nikakor ne moremo biti seksistične, če imamo na sebi visoke pete in pred imenom naziv kot npr. predsednica in direktorica, smo pa že avtomatično ideal feminizma in enakih možnosti, neglede na to, kaj dejansko izjavljamo). Te divje radikalne feministke (danes je ta besedna zveza bolj grozna od besede fašist) so si, po njegovem mnenju, drznile na spisek postaviti ženski, ki se borita za enakopravnost (se pa otresata besede feministka kot genitalnega herpesa) in zakluči z mislijo, da lahko samo izredno privilegirani ljudje občutijo enake možnosti kot krivico (parafraziram).

Očtino pa je, preden je stopil pred mikrofon, pozabil na kvadratku z izjavo klikniti na malo rdečo puščico, ki bi mu razkrila, zakaj se je ta izjava znašla na spisku. Če bi to storil, bi namreč odkril, da je v tem primeru bilo sporno razumevanje same besede "feminizem", ne pa namen dejanj predsednice ali koristnost njenega početja. Utemeljitev se namreč glasi: Predsednica republike je z izjavo pokazala, da je njeno razumevanje feminizma utemeljeno na predsodkih. Kot so zapisali pri Danes je nov dan: "Temelj feminizma ni obrat šovinizma v drugo smer, pač pa njegovo izkoreninjenje, z intersekcionalnim feminizmon pa se enakost, ki ga definira, širi tudi onkraj spola." Da poenostavim (za tiste, ki jim ta koncept res ne gre v glavo): femininistke ne sovražijo moških, ne poskušajo izpodrinit moških in zavladati v svetu, kjer bojo moški le sužnji za rojevanje otrok. Biti feministka ni grda beseda (da bom še malo šokirala, feministke si lahko brijejo noge in pazduhe in celo nosijo modrce, nikjer v feminističnem pravilniku ni teh prepovedi).

Skratka, ignoranski človek, ki se je, kar je še najslabše, tudi odločil vztrajati v svoji ignoranci in ne vzeti v poštev možnosti, da bi lahko kdo drugi svet čutil in doživljal na drugačen način, kot ga on sam. Odločil se je, da se ne bo nič novega naučil in da se ne bo prav nič potrudil razumeti nečesa, česar očitno res ne razume. Nezaslišano bi bilo, da bi v današnjem svetu kdorkoli (naj bo to moški, ženska, nič od tega ali marsovec,...) vzel v poštev, da njegovo razumevanje sveta ni ABSOLUTNO razumevanje sveta, kot ga občutijo in vidijo vsi. Nezaslišano bi bilo, da bi v enaindvajsetem stoletju kdorkoli doživljal različne izkušnje, imel drugačne reakcije ali bil drugače obravnavan, kot vsi drugi. In predvsem bi bilo nezaslišano, da bi si ta oseba drznila priznati, da se v takih siuacijah počuti nelagodno. Ker če se povprečen Slovenec/ka (hetero, bel/bela, socialno neogrožen/a) počuti popolnoma v redu in "kul", zakaj bi se moral kdorkoli drugi za brezveze pritoževati?

Kar me v vsej situaciji najbolj žalosti je izgubljena priložnost za razumevanje drugega, za refleksijo o tem, zakaj bi mogoče kdo drugi imel različno mnenje, kot ga imam jaz. Izgubljena priložnost za dialog, v katerem bi lahko vsak imel prostor za svoje misli in med katerim bi se mogoče lahko na eni, na drugi ali kar na obeh straneh spoznalo kaj novega, stopilo korak bliže k skupni sredini. Namesto tega pa nadaljujemo, kot že od nekdaj, teči kot hrčki v naših koleščkih razlik med moškimi in ženskami, feministkami in normalnimi ljudmi, nami in vami, rdečimi in belimi, levimi in desnimi, pravilnimi in napačnimi. Mogoče pa si to tudi zaslužimo, vsaj do takrat, ko bomo zmožni razumeti koncepte, kot so empatija, sočutje, družba.